Dejstvo je, ko se pripne na majico štartna številka, zagotovo vsaka aktivnost postane tekma!

Tekaška skušnjava

Prvi del množičnih, rekreativnih, tekaških prireditev,  kot sta Maraton treh src v Radencih in DM tek za ženske v Ljubljani,  se je zaključil  in  vse bolj  smo v pričakovanju vročega poletja ter   dopustov. Pogoji  za športne aktivnosti v naravi se v poletnih mesecih zelo spreminjajo in so precej bolj zahtevni ter obremenilni za naš organizem, zato  priporočam, da sami sebi  dovolimo  prehodno obdobje vzeti kot  celostni regeneracijski oddih.

V Radencih  sem ob progi  z zanimanjem opazovala in bodrila  posameznike, ki so tekli  vsak svojemu cilju naproti.  Mimo so se premikali in tekli v precej različnem tempu; eni še dokaj sveži in odzivni na okolje, drugi v težkem in utrujenem koraku,  a vidno zadovoljni. Nekateri so bili izčrpani in kot v transu z meni poznano mimiko na obrazu. Za slednje  verjamem, da je bolj  prihajal  cilj k njim kot pa oni k cilju.

Presenečeno sem opazila, da je mnogo tekačev nosilo na roki športne ure z merilci srčnega utripa, a po njihovem stanju sodeč,  so le redki  posamezniki upoštevali  tako močno priporočeno pred nastavljeno, lastno zgornjo mejo srčnega utripa ter se po njej tudi  ravnali.

Dejstvo je,  ko se pripne na majico štartna številka,  zagotovo vsaka aktivnost postane tekma!

Izkušnja, ki  sem jo  pred leti doživela  pri  gorskem teku » Juriš  na  Grmado « v neposredni bližini Celjske koče, je še sveža in zelo poučna. Na povabilo organizatorja tekme sem prišla na dogodek in se vse do starta, ko sem na svoje presenečenje prejela štartno številko,  ravnala kot gostja; delila nasvete,  mnenja s tekači ter se v svoji  novi vlogi po zaključeni tekmovalni karieri  kot rekreativka, odlično počutila.

Izziv ni bilo težko sprejeti, saj se v mojem avtu vedno nahaja športna oprema, športna ura z merilcem srčne frekvence pa vedno na roki. Neogreta in povsem nepripravljena sem se postavila v ozadje starta, sicer precej zahtevne Grmade! Proge kot  domačinka za čuda nisem poznala, vedela sem,  da bo potrebno teči le navzgor.

Po startu iz ozadja sem  prav uživala med sopihajoči se tekači in  še pomislila nisem, da bi imela teoretične možnosti prebiti se v ospredje. Kasneje nekje pred  polovico proge, sem pred seboj ugledala tekačico, odlično kolesarko, ki je bila pred menoj več kot 30 m višinske razlike. V glavi se mi je preklopila in prebudila tekmovalna strast : « Na domačem terenu  sem , ne smem  izgubiti!«

Proga, ki je v zadnjem delu znana po svoji težavnosti, je s svojo zahtevnostjo terjala moje nadnaravne napore, utrip   krepko preko 200 udarcev / minuto! Svoje nastavitve zgornjega dela utripa presežene in žal neupoštevane. Od utrujenosti se mi je že meglilo pred očmi, ko sem se grabeč se z rokami za skale in grmičevje skorajda po vseh štirih premikala proti vrhu.   Zmaga in tedaj postavljen rekord proge veljata še danes.

V skrbi za zdravje in uspešnost vadbe je zato zelo priporočljivo upoštevati  meje svojih  lastnih  zmogljivosti tako, da si na uri naravnamo zgornje in spodnje mejno območje  delovanja srčne frekvence. Če uporabljate GPS športno uro tako kot jaz, si  lahko dodatno nastavite opozorila za razdaljo, kalorije in čas. Naj ura misli namesto vas.